Tistemu, ki ne bo garal, se v novem Mariboru slabo piše

Foto: Jure Banfi

Ljudski vrt bo jutri na derbiju proti Muri tudi uradno pozdravil novega trenerja vijoličastih. Radomir Đalović naj bi v člansko moštvo prinesel točno tisto, kar mu najbolj manjka. Karakter, željo, energijo. S pomočjo našega novinarskega kolega, ki podrobno spremlja dogajanje v NK Rijeka, smo skušali še bolje spoznati, kakšen je novi strateg najtrofejnejšega slovenskega kluba.

Nogometni Maribor te dni obrača nov list v svoji bogati klubski zgodovini. Pred letom dni je na klopi vijolic sedel preverjeni in dokazani Ante Šimundža, od takrat so se na trenerskem mestu zamenjala že štiri imena.

Po Boštjanu Cesarju je prišel Tugberk Tanrivermis, ki pa je na klopi vijolic zdržal le sedem tekem. Požar hitro nevarno zamajane sezone je reševal Radovan Karanović, zdaj je na mestu glavnega trenerja Radovan Đalović. Slednji v Slovenijo prihaja z najboljšo možno popotnico – dvojno hrvaško krono, ki jo je v lanski sezoni osvojil kot trener Rijeke.

No, na severni strani Kolpe pa nam je Đalović ostal v spominu predvsem po zelo lepem večeru za slovenski nogomet, ko je njegova Rijeka lansko poletje v ‘play-offu’ konferenčne lige proti Olimpiji doživela popoln debakel in izpadla iz evropskih tekmovanj. To je seveda hud udarec za mlado kariero Črnogorca, a je po drugi strani preporod njegove ekipe, ki se je iz te zares nizke točke dvignila na tron hrvaškega nogometa, še toliko bolj impresiven. Kako je Đaloviću to uspelo? Poklicali smo na Kvarner in zadevo preverili pri novinarju Sportskih novosti Siniši Lončarju.

“To morda zveni grozno, ampak poraz Rijeke v Ljubljani je bil morda najboljša stvar, ki se je klubu zgodila v lanski sezoni. To je bila sramota, tako zaradi igre kot zaradi obnašanja dela navijačev, nikakor ne vseh. Rezultat 5:0 je bila klofuta, po kateri je ekipa vstala iz pepela. Nekateri igralci so spoznali, da tako ne gre več. Na moštvo je vplivala tudi okužba s koronavirusom, čeprav to ni opravičilo za tako slabo igro. Vsi so pričakovali, da bo ekipa po tem razpadla, a to se ni zgodilo,” se v lansko poletje vrača naš sogovornik, ki vsakodnevno podrobno spremlja dogajanje na Rujevici.

Dvojna krona, ki bo šla v zgodovino

Vzpon Rijeke po blamaži v Ljubljani je bil res silovit. Hrvaška nogometna javnost je po porazu ‘raztrgala’ nogometni ponos Kvarnerja, ‘fiumam’ nihče ni pripisoval nikakršnih možnosti, da se bodo borile za domače lovorike. A nogomet piše svoje zgodbe in na koncu se je ob mizerni sezoni Dinama ter Hajduka Rijeka veselila celo dvojne krone.

“Nihče ni pričakoval, da bo Rijeka osvojila naslov. Ambicije kluba so vedno visoke, a jasno je, da s proračunom težko tekmuje z Dinamom in Hajdukom. Đalović ima velike, velike zasluge za ta uspeh. Moštvu je vcepil zmagovalno miselnost, odigrali so odličen prvi del sezone, dobili so zelo malo zadetkov. Nato pa je Rijeka pozimi, namesto da bi se okrepila, prodala tri ključne igralce Nika Galešića, Marca Pašalića in Ivana Smolčića. Rijeka podobno kot številni klubi na Balkanu živi od prodaje, ampak to je bil velik udarec za ambicije kluba. Pričakovali smo fiasko, toda Đalović je s svojo izjemno energijo, ki jo zna prenesti na igralce, na koncu uspela osvojiti naslov. In ta naslov je absolutno zaslužen. Čez deset let se nihče ne bo spraševal, koliko točk je imela Rijeka in kako je igrala. To je dvojna krona, ki bo šla v zgodovino,” je prepričan novinar Sportskih novosti.

Radomir Đalović — Foto: NK Rijeka Facebook

To je še večji uspeh od tistega Matjaža Keka

No, tudi Đalovićeva zgodba pa potrjuje tisto ustaljeno frazo, da ‘stare zasluge’ v nogometu veljajo zelo malo. Po skromnem začetku nove sezone, je Rijeka v Evropi doživela nov debakel, tokrat je s 5:0 v Solunu izgubila proti Paoku. Klub je Črnogorcu pokazal vrata in kot njegovega naslednika imenoval veliko trenersko željo Maribora Victorja Sancheza.

Vijolice so se nato obrnile proti Đaloviću, ki je prvega moža kluba takoj navdušil s svojo energijo, v klub pa je pripeljan nekdo, ki bo v novi eri Maribora vendarle prinesel to, kar turški lastniki sanjajo in obljubljajo od prvega dne po prihodu v klub – lovorike. Mu lahko to uspe?

“Razlogov, zakaj je bil začetek letošnje sezone Rijeke tako skromen, je veliko. Del odgovornosti je po mojem skromnem mnenju tudi na trenerju. Đalovićeva odlika je to, da izvleče največ iz tega, kar ima. Ni pa trener, ki bi šel v določena tveganja za dosego rezultata. Če bi bil, bi morda Rijeka v kvalifikacijah za ligo prvakov izločila Ludogorec. Na Rujevici je bila boljši nasprotnik, a zmanjkal je gol, manjkala je še bolj napadalna igra, čeprav je vprašanje tudi, s kom napadati. Rijeka je imela svoj prepoznaven način igre, veliko presenečenje je bil Toni Fruk na mestu ‘lažne devetke’. Toda ta način igre je postal prebran, Rijeka je bila odlična, ko je prva povedla, v oči pa bode podatek, da Rijeka v celotni lanski sezoni, ko je prva prejela zadetek, nikoli ni zmagala,” izpostavlja naš sogovornik.

A dodaja.

“Đalović je mlad trener, še vedno se uči in verjamem, da bo napredoval v vseh segmentih. Dolgo je bil v Rijeki, učil se je od Željka Šopića in Sergeja Jakirovića in to znanje je uspel pretopiti v nekaj, kar si bodo navijači zapomnili za celo življenje. Tako kot so si zapomnili naslov Matjaža Keka. Morda celo še bolj, ker je bila tista Rijeka zelo resna ekipa, v katero se je vlagalo veliko denarja in je bila sestavljena za to, da osvoji naslov. Đalovićevi pa nihče ni pripisoval nikakršnih možnosti za to in je bila veliko presenečenje.”

Najprej odličen človek, nato uspešen trener

Črnogorec zdaj prihaja v neurejeno nogometno sredino. Ne sicer glede organizacije in financ kluba, zagotovo pa ob pogledu na kadrovsko sliko vijolic. Če v obzir vzamemo trenerske menjave in iz meseca v mesec spremenjeno klubsko filozofijo, to niti ni nič čudnega. Iz klubskih pisarn slišimo veliko besed o tem, da ima Maribor najboljšo ekipo v ligi, a papir in besede prenesejo marsikaj, realnost pa vselej pokaže igrišče.

Če Mariboru morda res, vsaj na nekaterih igralnih položajih, ne moremo očitati pomanjkanja kvalitete, pa mu lahko pomanjkanje karakterja. To je nenazadnje pokazal tudi zadnji večni derbi, ko so vijolice izgubile proti utrujeni in v Evropi polomljeni Olimpiji. Kader moštva iz Ljudskega vrta je sestavljen iz poplave tujcev, nabranih z vseh vetrov, to pa je situacija, s katero Đalović izkušenj kot glavni trener še nima. V Rijeki je vendarle vodil ekipo, v veliki meri sestavljeno iz hrvaških igralcev, ki jih je za nameček še odlično poznal iz obdobja, ko je bil pomočnik glavnega trenerja. Kako se bo Črnogorec znašel v novi trenerski realnosti?

“V prvi vrsti mu iskreno želim, da uspe v Mariboru. Predvsem je odličen človek, potem pa šele uspešen trener. Zelo malo je trenerjev, ki so v svoji prvi sezoni osvojili dvojno krono. Slačilnica ga je zelo spoštovala, tudi remi proti Hajduku (2:2), ko je Đalović zadnjič vodil Rijeko, je pokazal, da so mu igralci ostali zvesti in da so igrali tudi zanj. Je pa dejstvo, da je te igralce odlično poznal, dolgo je bil z njimi in zagotovo je bil ta odnos nekaj posebnega. Veliko vlogo sta tu odigrala tudi njegova pomočnika Davorja Landeka in Igor Čagalj, ki sta zdaj z njim v Mariboru. To so trenerji, ki so bili že kot igralci znani po veliki srčnosti,” izpostavlja Lončar.

Zanj so treningi svetinja

V Mariboru je edino merilo rezultat in to, da ga zna doseči, je Đalović v Rijeki nedvomno dokazal. Dejstvo pa je, da turški lastniki Maribora prav veliko potrpljenja s trenerji nimajo, kar pomeni, da bo Črnogorec moral hitro najti način, kako predvsem dvigniti energijo, željo in motivacijo v moštvu, kjer je teh odlik v zadnjem času res primanjkovalo. Samo tako bo namreč lahko sestavil serijo zmag, ki jo vijolice nujno potrebujejo, če želijo v tej sezoni še sanjati o lovorikah.

“Đalović bo zagotovo v Mariboru potreboval nekaj časa, ob sebi ima dobro trenersko ekipo. Vem, da Maribor že zdaj zaostaja deset točk za Celjem, tako da lahko debatiramo o tem, ali bo vse skupaj že letos dovolj za lovorike, ampak verjamem, da bo prinesel veliko pozitivne energije. Je pa to trener, ki nikakor ne trpi polovičarstva na treningih. Zanj so treningi svetinja. Zanj ni nepomembnega treninga, vsaka vaja je pomembna. Tisti, ki se na treningih, kot pravimo – ‘švercajo’ … No, hitro bodo v težavah,” pogovor zaključuje Siniša Lončar.